top of page

Kaj so mlečnokislinske bakterije?

Poznamo jih tudi pod imenom: PROBIOTIK.

Daily probiotic Dodaj prehrani

Vse bolezni se začnejo in končajo v črevesju. -Hipokrat

Mlečnokislinske bakterije so mikroorganizmi v našem črevesju, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje. Z dodajanjem le teh v prehrano lahko uravnovesite črevesno mikrofloro (mikrobiota). Sestavljajo jo dobre bakterije, ki pomagajo ohranjati zdravje našega črevesja in s tem zdravje našega celotnega organizma, saj je ravnovesje črevesne mikroflore izredno pomembno za naš imunski sistem.


Razlogi za porušeno ravnovesje v črevesju:
  • virusne in bakterijske okužbe

  • nezdrava prehrana

  • stres

  • antibiotiki

Znaki porušenega ravnovesje v črevesju:
  • slabo počutje

  • počasna prebava

  • trebušni krči

  • napihnjenost

  • driska ali zaprtje

Zakaj je uravnovešena črevesna mikroflora pomembna?

  • varuje naše telo pred škodljivimi dejavniki

  • krepi naš imunski sistem

  • pomaga pri razgradnji hrane in pridobivanju hranil

  • preprečuje prebavne težave

  • pomoč pri laktozni intoleranci: mlečnokislinske bakterije pretvorijo laktozo v mlečno kislino, kar ljudem z intoleranco pomaga, da lažje in v večjih količinah prenašajo laktozo.


Ali ste vedeli?

  • 70% imunskega sistema se nahaja v črevesju

  • na stene prebavnega traku se lahko nabere do 9kg oblog - napihnjenost

  • za vse bolezni iščemo rešitve, pozabimo pa na črevesno floro, vse se začne tam

  • zdrava črevesna mikroflora je temelj človekovega zdravja








Viri:

  • Vighi G et al. Allergy and the gastrointestinal system. Clin Exp Immunol. 2008 Sep; 153(Suppl 1): 3–6.

  • Zhang et al. Impacts of Gut Bacteria on Human Health and Diseases. Int. J. Mol. Sci. 2015, 16, 7493-7519.

  • Floch et al. The Microbiota in Gastrointestinal Pathophysiology, Implications for Human Health, Prebiotics, Probiotics, and Dysbiosis. Elsevier, 2017.

  • Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: probiotic and prebiotics. February 2017.

  • Vandenplas et al. Probiotics: an update. J Pediatr (Rio J). 2015 Jan-Feb;91(1):6-21.

  • Bermudez-Brito et al. Probiotic mechanisms of action. Ann Nutr Metab. 2012;61(2):160-74.

  • Segers. Towards a better understanding of Lactobacillus rhamnosus GG – host interactions. From 11th International Symposium on Lactic Acid Bacteria. Microbial Cell Factories 2014;13(Suppl 1):S7.

  • Floch et al. Recommendations for probiotics use – 2015 update, Proceedings and Consensus Opinion. J Clin Gastroenterol. 2015; 49:S69-73

  • Guarino et al. European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition/ European Society for Pediatric: Infectious Diseases evidence-based guidelines for the management of acute gastroenteritis in children in Europe update 2014. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2014;59:132–152.

  • Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: probiotic and prebiotics. February 2017.


 

Komentarji


Preverite v trgovini

bottom of page