Objavil

Kvinoja bowl z lososom

Kvinoja bowl z lososom

Sestavine:

  • kvinoja
  • sol
  • sveža špinača
  • sladek krompir
  • file lososa
  • avokado
  • limona

Priprava:

Najprej je na vrsti priprava kvinoje, ki jo skuhamo po navodilih na embalaži. Količino prilagodimo glede na število oseb. Kvinoji dodamo samo sol (po okusu) in svežo špinačo.

Sladek krompir olupimo, narežemo, posolimo in spečemo v pečici na 220 stopinjah Celzija, cca. 30 minut, na peki papirju. File lososa posolimo in položimo zraven krompirja.

Ko je krompir pripravljen in riba pečena, je na vrsti sestava bowl skledice.

Najprej nadevamo kvinojo, nanjo položimo pečeni file lososa, ob strani dodamo še pečen sladek krompir, ter polovico avokada. Začinimo z nekaj kapljicami limoninega soka.

Pa dober tek <3

Recept pripravila: Mateja Grilc • IG: @mateeia

Objavil

Ovsena kaša s sadjem

Ovsena kaša s sadjem

Sestavine:

  • 4 žlice ovsenih kosmičev
  • 250 ml vode, rastlinskega ali navadnega mleka
  • žlička sladila po izbiri (jaz dodam kokosov sladkor).

Priprava:

Kuhamo do vretja, nato na nizkem ognju pustimo še 5 minut, da se zgosti. Dodamo sadje po izbiri. Sama najraje dodam banano, amarant, konopljina in chia semena.

Pa dober tek <3

Recept pripravila: Mateja Grilc • IG: @mateeia

Ovsena kaša s sadjem
Ovsena kaša s sadjem

Objavil

Kako se v jesenskem času izogniti prehladu

Ingverjev napitek proti prehladu

Čas, ko se poletje preveša v jesen, je čas, ko je na pohodu največ virusov in bakterij. Veliko nas v tem času zboli oz. se prehladi. Dejstvo je, da so jutra že zelo hladna, prav tako tudi večeri. Čez dan pa se lahko še zmeraj prepuščamo zadnjim (skoraj poletnim) sončnim žarkom.

Zato smo v jeseni večinoma v dilemi, kako se obleči, da nas zjutraj ne bo zeblo, čez dan pa nam ne bo vroče.

Velikokrat nas telo, s prehladom, opozori na to, da nismo dovolj dobro premislili preden smo se zjutraj odpravili od doma in kaj hitro začnemo smrkati.

Zakaj sploh pride do teh bolezni v jesenskem času?

Imunski sistem našega telesa je v jesenskem času zaradi nihanja temperatur precej na udaru, zato se kaj hitro lahko zgodi, da oslabi. Ker je imunski sistem tista pomembna stvar našega telesa, ki telo brani pred vsemi virusi, je ob njegovi oslabitvi veliko več možnosti, da bodo virusi zmagali in bomo zboleli. Zato je pomembno, da je poskrbimo, da bo naša »obramba« dovolj trdna.

Kako lahko okrepimo svoj imunski sistem?

Seveda je zelo pomembno, da poskusimo živeti čim bolj zdravo, uživati sezonsko sadje in zelenjavo, biti čim manj pod stresom in dovolj spati. Vse to se sliši povsem preprosto, v praksi pa je v današnjem hitrem tempu življenja predvsem težko izvedljivo. Zato vam spodaj prilagam recept za naraven pripravek, ki bo pripomogel k okrepitvi tvojega imunskega sistema in napovedovanju boja proti nadležnim virusom.

Ingverjev napitek proti prehladu:

Sestavine: ingver, vroča voda, cimet, med, limona

Ingverjev napitek proti prehladu
Ingverjev napitek proti prehladu

Postopek priprave:

  1. Za prst debel kolut ingverjeve korenine olupimo in narežemo na manjše koščke.
  2. Začinimo s ščepcem cimeta in prelijemo z 2,5 dl vroče vode.
  3. Pokrito pustimo 10 minut.
  4. Nato dodamo žličko medu in žličko sveže iztisnjenega soka limone, premešamo in uživamo po požirkih.

Objavil

Čokoladne palačinke (veganske)

Veganske čokoladne palačinke

Sestavine:

  • 2/3 lončka ajdove moke
  • 1/3 lončka mandljeve moke
  • 1/3 lončka riževe moke
  • 1 žlica kokosovega sladkorja
  • 1 žlica kakava v prahu
  • ščep soli
  • 2 “jajci” iz lanenih semen (2 žlici mletih lanenih semen + 6 žlic vode)
  • 2 lončka mandljevega mleka
  • 2 čajni žlički vanilijevega ekstrakta

Veganski čokoladni namaz:

  • temna čokolada (stopljena v vodni kopeli, lahko dodamo par žlic mandljevega mleka)
  • mandljevi lističi 

Postopek:

Vse sestavine dobro zmešamo, pustimo počivati pol ure.

Po eno zajemalko mase damo na dobro ogreto ponev, pečemo pri višji temperaturi toliko časa, da zgornja stran zakrkne. Obrnemo palačinko in pečemo še približno minuto.

Palačinke namažemo z veganskim čokoladnim namazom, jih zložimo v trikotnike, prelijemo s stopljeno temno čokolado in posujemo z mandljevimi lističi.

Recept pripravila: Zumreta Zumi, ustvarjalka veganskih receptov, brez dodanega olja • IG: @zumretazumii

Objavil

Lečin bolognese (testenine po “bolonjsko” – z lečo)

Špageti po bolonjsko iz leče

Sestavine (za 1 osebo):

  • 100 g špagetov (navadni ali brezutenski)
  • 5 žlic kuhane leče
  • 1 manjši korenček
  • 1/3 lončka narezane bučke
  • 1 lonček paradižnikove omake
  • zvrhana žlica peteršilja
  • 1 čajna žlička čebule v prahu
  • 1 čajna žlička česna v prahu
  • 1/2 čajne žličke curryja v prahu
  • 1/2 čajne žličke paprike v prahu
  • ščep majarona, bazilike in origana
  • sol ali vegeta natur (brez ojačevalcev okusa)

Postopek:

V litru slane vode skuhamo špagete po navodilih iz embalaže.

Korenček drobno nasekljamo, damo v kozico skupaj z žlico vode in pokrijemo s pokrovko. Med tem narežemo bučko na manjše koščke in skupaj s česnom in čebulo v prahu dodamo h korenčku. Pražimo pol minute, nato dodamo lečo in zalijemo s paradiznikovo omako.

Ko zavre, dodamo preostale začimbe in kuhamo še kakšno minuto, da se okusi povežejo oziroma se bučka zmehča. Na krožnik serviramo odcejene špagete, na vrh naložimo omako in okrasimo z vejico peteršilja. 

* opcijsko lahko po vrhu potresemo “parmezan” iz mešanice mletih oreščkov (indijski oreščki, orehi), soli in kvasnih kosmičev. 

Recept pripravila: Zumreta Zumi, ustvarjalka veganskih receptov, brez dodanega olja • IG: @zumretazumii

Objavil

Testenine z lisičkami, z omako iz buče maslenke

Testenine z lisičkami

Sestavine (za 1 osebo):

  • 100 g testenin
  • 1 skodelica buče maslenke (narezane na kocke)
  • 1/4 lončka kokosovega mleka
  • 1 čajna žlička limoninega soka
  • ščep curryja v prahu
  • 1/4 čajne žličke mlete paprike
  • 1/4 čajne žličke česna v prahu
  • 1 čajna žlička drobno nasekljanega peteršilja
  • 1/2 do 1 žlica kvasnih kosmičev
  • vegeta natur (brez ojačevalcev okusa)
  • 1/2 lončka narezanih lisičk
  • 2 manjša stroka česna
  • 4 žlice zelenjavne jušne osnove (ali voda)

Postopek:

V litru osoljenem vode skuhamo testenine po navodilih iz embalaže. 

Kocke buče popečemo / podušimo na parih žlicah vode. Ko se buča zmehča, dodamo kokosovo mleko in spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo limonin sok, mleto papriko, curry, česen v prahu, kvasne kosmice in vegeto natur. Vse dobro premešamo. 

Lisičke skupaj z drobno nasekljanim česnom prepražimo na jušni osnovi – dodajamo žlico po žlico tekočine, lisičke naj se praznijo in ne kuhajo. Kuhane testenine odcedimo, jih vmešamo v bučno omako in na koncu primešamo še lisičke. Posujemo z drobno nasekljanim peteršiljem. Dober tek! 

Recept pripravila: Zumreta Zumi, ustvarjalka veganskih receptov, brez dodanega olja • IG: @zumretazumii

Objavil

Puding s kefirjem in chia semeni

V mesecu avgustu bi se morali že pripraviti na prihajajočo jesen. Septembra se naši šolarji vrnejo v šolske klopi, malčki v vrtec in mi odrasli spet na delovna mesta. Vreme postaja muhasto in sončni žarki pešajo. Tu pa nastopi pripravljenost našega organizma na boj z virusi.

V naši spletni trgovini najdete pravi blagodejni čudež fermentacije, ki deluje protibakterijsko, protivirusno in protiglivično. Ta izdelek se imenuje izvleček oljčnih listov. Pripravek je fermentiran, kar pomeni, da naše črevesje oskrbi s probiotiki. Vsebuje tudi številne vitamine in antioksidante, saj so oljčni listi znani po močnem antioksidativnem delovanju.

Pomembno je, da poleg uravnovešene zdrave prehrane dodajate tudi kvalitetne prehranske dodatke. Za vas smo tokrat pripravili recept, ki vsebuje zelo star probiotik.

Sestavine (za 2 osebi):

  • 300 ml navadnega kefirja
  • 40 g chia semen
  • 2 banani
  • 1 žlica agava sirupa

Banani lahko nadomestite z drugim svežim ali suhim sadjem.

Postopek:

Vse sestavine zmiksamo z blenderjem ali paličnim mešalnikom. Puding nalijemo v dva kozarca in okrasimo po želji s sezonskim sadjem.

Veselo sladkanje na zdrav način.

Recept pripravila: Petra Birsa • IG: @njamimami

Objavil

Bananin kruh

Sestavine:

  • 120 g zmehčanega masla
  • 200 g rjavega sladkorja
  • 240 g moke
  • 2 jajci
  • 5 žlic mleka
  • 1 žlička cimeta
  • 1 žlička soli
  • 1 pecilni prašek ali vinski kamen
  • 80 g sesekljanih orehov
  • 100 g čokoladnih kapljic
  • 3 banane

Postopek:

Maslo in sladkor zmiksamo, da nastane gladka masa. Dodamo jajci in miksamo toliko časa, da se sestavine združijo. Dodamo mleka in zmečkane banane ter miksamo tako dolgo, da se masa poveže.

Postopoma dodajamo še moko, cimet, sol in pecilni prašek ter vse skupaj premešamo, da se sestavine povežejo.

Na koncu primešamo še orehe ter čokolado. Vse skupaj vlijemo v pekač, obdan s peki papirjem. Po želji na vrhu okrasimo že z razpolovljeno banano.

Pečemo na 180 °C, 45 – 50 minut. Z zobotrebcem preverimo, če je kruh pečen.

Objavil

Nežni polpeti, bogati z magnezijem

Tako mandlji, kot parmezan, špinača in ostala zelenolistnata zelenjava, jajca, chia moka, ovseni kosmiči in tahini oz. sezamova pasta, so sestavine bogate z magnezijem. Čeprav so nežni polpetki pravzaprav narejeni samo iz sestavin, bogatih s tem za zdravje nujno potrebnim elementom, še ne pomeni, da njihova vsebnost zadošča našim dnevnim potrebam. Zato ne pozabite na dodatek magnezija ob zdravi in uravnovešeni prehrani.

Sestavine:

  • 4 žlice mandljeva moka 
  • 3 žlice parmezana
  • 2 žlici kuhane in sesekljane špinače 
  • 1 čajna žlička chia moke
  • 5 žlic zdrobljenih ovsenih kosmičev 
  • 2 čajni žlički sezamove paste (tahini) 
  • 2 jajci
  • sol in začimbe po želji

Priprava:

Svežo špinačo kuhamo na pari ali v kropu. Špinačo splaknemo z mrzlo vodo, da ohrani lepo zeleno barvo in jo sesekljamo na drobno ali zmiksamo. Nato ožamemo ali odcedimo vso odvečno vodo, da ostane čim bolj suha.

Potrebujemo dve zvrhani žlici špinače, v skledo dodamo še vse ostale sestavine in dobro premešamo. V kolikor je nastala masa premokra ji dodamo mandljevo moko in ovsene kosmiče. Počakamo 10 minut, da sestavine nabreknejo.

Ročno oblikujemo manjše polpete ali pleskavice in si v primeru sprijemanja pomagamo z dodatno mandljevo moko. Polpete pečemo na oljčnem olju ali kokosovi masti ali jih postavimo na peki papir, pokapljamo z oljčnim oljem in pečemo v pečici na 180 °C približno 20 minut oz. do zlato rumene skorjice. Nežni polpeti z magnezijem so pripravljeni. Postrezite jih lahko k različnim prilogam, kot je kuhan sladki koren, pečena zelenjava ali h curry in grill omaki.

Recept pripravila: Petra Birsa • IG: @njamimami

Objavil

Polnjene brezmesne paprike

Brezmesne polnjene paprike, kjer mesa sploh ne pogrešaš.

Sestavine:

  • 100 g mešanice ajde, kvinoje, leče in riža
  • 2 čebuli
  • 750 ml pelatov
  • Žlica olivnega olja
  • Žlička sladke paprike
  • Žlička rjavega sladkorja
  • majaron
  • lovorjev list
  • bazilika (opcijsko)
  • sol
  • 1 mala bučka
  • 1 korenček
  • pest špinače
  • nekaj šampinjonov
  • timijan (svež ali posušen)

Priprava:

Natehtaš si ajdo, kvinojo, lečo in riž, da bo vse skupaj 100 g. Daš v soljeno, vrelo vodo in kuhaš 10 minut. Odcediš in daš na stran.

Medtem si nasekljaš dve čebuli. Eno uporabiš za paradižnikovo omako. Pripraviš jo iz 750 ml pelatov (pasiranega paradižnika). Na žlici olivnega olja popražiš čebulo, dodaš pelate in soliš po okusu. Dodaš še žličko sladke paprike, žličko rjavega sladkorja, majaron in lovorjev list. Lahko dodaš tudi svežo baziliko. Ko omaka zavre, jo odstaviš.

Za nadev si pripraviš še eno malo bučko, korenček, pest špinače in nekaj šampinjonov. Vse narežeš na male koščke.

V ponvi na žlici olivnega olja, popražiš čebulo, dodaš korenček in bučke. Malo posoliš in mešaš, ko se korenček malo zmehča (po 5 min), dodaš še šampinjone ter špinačo in pustiš, da se praži 5 minut. Še malo posoliš in popraš. Za piko na i dodaš svež timijan (lahko tudi posušen), doda čudovito aromo in okus. Na koncu primešaš še ajdo, lečo, kvinojo in riž.

Nadeva imaš za štiri večje paprike, če ga ostane ga lahko dodaš v omako.

Nadevane paprike daš v manjši globok pekač in preliješ z omako. Pečeš v ventilacijski pečici na 180 °C. Prvih 30 minut v pokritem pekaču, nato odkriješ in pečeš še 30 minut.

Za prilogo si lahko pripraviš pire krompir. Sama si zraven naredim cvetačni pire in veliko skledo zelene solate.

Recept pripravila: Mateja Grilc • IG: @mateeia

Objavil

Skutine palačinke


Sestavine za maso (za 10 palačink):

  • 120 g moke
  • 120 g pirine moke
  • 500 ml rastlinskega mleka (ali navadno mleko)
  • 1 jajce
  • Ščepec soli

Sestavine za skutin nadev:

  • 500 g puste skute
  • 100 g maskarpone sira
  • 1 jajce
  • 2 žlici rjavega sladkorja
  • 1 žlička cimeta

Priprava:

V vsako palačinko dodamo približno dve žlici nadeva.

Vse sestavine zmešamo v enotno zmes. Palačinke zložimo v pekač in jih prelijemo s prelivom iz 200 ml sladke smetane in jajca.

Pečemo v ogreti pečici na 180, približno 35 minut oz. dokler niso palačinke lepo zapečene.

Recept pripravila: Mateja Grilc • IG: @mateeia

Objavil

Omega tapasi

Pripravljeni tapasi

Tapasi, bogati z omega 3 maščobnimi kislinami. Hitro in enostavno pripravljeni. Za pripravo teh okusnih in zdravih tapasov potrebujete naslednje sestavine.

Sestavine:

  • 300 g dimljenega lososa v rezinah
  • 1 avokado
  • rdeče paprike
  • 30 g rukole
  • limona
  • sol
  • oljčno olje

Priprava:

Zrelemu avokadu odstranimo olupek in kost. Avokado pokapljamo z limoninim sokom in ga pretlačimo. Dodamo na drobne kocke narezano papriko in šopek rukole. Solimo, pokapljamo z oljčnim oljem ter dobro premešamo. Rezine lososa postavimo na delovno površino in jih nadevamo z manjšo količino nadeva. Zavijemo, da nastanejo zavitki in jih pritrdimo z bambusovimi  nabodali ali zobotrebci.

Zavitke postavimo na posteljico iz preostale rukole in češnjevega paradižnika. Po občutku lahko tapase dekoriramo s paradižnikom in limono, ki dodajo vizualni učinek, prav tako pa lahko služijo kot dodatna popestritev okusov.

Recept pripravila: Petra Birsa • IG: @njamimami

Tapas naj bi izviral iz Španije, natančneje iz Andaluzije. Gre za majhne porcije jedi, ki jih postrežemo kot prigrizek k pijači ali kot samostojno jed, sestavljeno iz več tapasev skupaj.

Preverite še ostale okusne recepte na naši spletni strani.

Objavil

Imunoboost Granola

Granola


Sestavine:

  • 300 g ovsenih kosmičev
  • 150 g mešanih oreščkov
  • 50 g semen (bučna, sezam, sončnična)
  • 3 žlice stopljenega kokosovega olja
  • 1 žlica ingverja v prahu
  • 1 žlica kurkume
  • Med po okusu

Priprava:

Vse sestavine dobro premešamo s kuhalnico, da se vse združi.

Damo na pekač s peki papirjem v ogreto pečico na 180 °C in pečemo približno 15 minut oziroma dokler ni
zlato rjave barve. Vmes večkrat premešamo. Ohlajeno granolo damo v posodo s pokrovom, kjer jo lahko
hranimo do 14 dni. Dodamo jo smutijem, jogutrom,…

Recept pripravila: Mateja Grilc • IG: @mateeia

Objavil

Solata za poletne dni

Zelena solata z mladim zeljem, korenčkom, jabolki, popečeno polento, sardelami z žara, zaokrožena z jogurtovim prelivom s kančkom belega vina. Pa naj še kdo reče, da te sveže nabrana zelenjava z domačega vrta z malo sredozemskega pridiha ne more nasititi.

Sestavine:

  • 1 večjo zelena solata
  • 1 glavica mladega zelja
  • 4 srednje veliki korenčki
  • 2 jabolka
  • 1 navaden jogurt (3,2%)
  • šopek drobnjaka
  • belo vino
  • sol
  • olivno olje
  • polenta
  • sveže ali zamrznjene sardele

Postopek:

Najprej je na vrsti čiščenje solate, ki smo jo zjutraj nabrali na vrtu in jo do uporabe pustili nekje na hladnem. Natrgamo jo na primerne koščke, na čim tanjše rezine narežemo mlado zelje in ga z narstrganim korenčkom dodamo k zeleni solati. Jabolka operemo, očistimo in narežemo na poljubne koščke, za še boljši okus jih lahko tudi nastrgamo.

Med pripravo zelenjave in sadja v slani vodi skuhamo polento po navodilih iz vrečke. Pustimo jo, da se dobro ohladi, nato jo narežemo na kocke in jo popečemo na malo olivnega olja. Pustimo, da se zopet ohladi.

V drugi ponvi segrejemo olje v katerem spečemo očiščene in osoljene sardele. Pečemo jih približno 5 minut na vsaki strani, oziroma dokler ne dobijo hrustljave skorjice.

Popečena polenta in sardele se že hladijo. Preostane nam samo še priprava preliva. Navadni jogurt s 3,2% mlečne maščobe zmešamo z nasesekljanim šopkom drobnjaka in soljo. Vse skupaj dobro premešamo in na koncu dodamo še nekaj kapljic belega vina, ki nam je všeč. Mi smo uporabili slajše vino.

Pred serviranjem zelenjavo zmešamo s polento in pripravljenim prelivom. Na vrh dodamo še popečene sardele in s skledo v roki smo že na poti proti vrtni garnituri oziroma balkonu.

Pa dober tek! 🙂

Objavil

Športne poškodbe – kako se jim izogniti?

Športne poškodbe

Telesna dejavnost poleg zdrave prehrane igra pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja in splošnega počutja. Na žalost pa so športne poškodbe redni spremljevalec tako profesionalnih kot tudi rekreativnih športnikov.

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek poškodb

Dejavnike, ki vplivajo na nastanek športnih poškodb, lahko razdelimo na notranje in zunanje.

Notranji dejavniki (naše telo in počutje):

  • Genetski dejavniki (telesna zgradba),
  • nepravilna tehnika in/ali nepravilna prehrana,
  • predhodne bolezni ali poškodbe,
  • slaba telesna pripravljenost (oslabljene mišice, imunski sistem, oslabljeni sklepi in kosti),
  • psihično stanje (strah, trema, motivacija).

Zunanji dejavniki:

  • Neustrezna oprema,
  • neustrezen teren, okolje,
  • neugodni vremenski pogoji (pri vadbi na prostem),
  • nepravilen trening (intenzivnost, pogostost, trajanje).

Kaj lahko storimo sami

Pravilno ogrevanje in raztezanje pred in po vadbi

Pravilno ogrevanje in raztezanje pred vadbo in po njej je najboljša preventiva pred športnimi poškodbami.

S 5- do 10-minutnim enostavnim segrevanjem pred vadbo svoje telo ogrejemo. S tem izboljšamo preskrbo mišic s kisikom, povečamo prožnost tetiv in vezi, izboljšamo gibljivost sklepov in z njimi povezane reflekse ter s tem zmanjšamo nevarnost poškodb. Ko telo segrejemo, k temu dodamo enostavne vaje za raztezanje.

Prav tako po končani vadbi opravimo vaje za raztezanje (vrat, ramena, mišice rok, hrbtne mišice in mišice nog).

Razlogov za to je več:

  • Raztezanje telesa zmanjšuje verjetnost nadaljnjih poškodb,
  • naslednji dan boste zagotovo manj čutili obremenitev mišič,
  • raztezne vaje dolgotrajno pripomorejo k boljši gibčnosti vašega telesa.

Ne telovadimo preutrujeni

Kadar smo preutrujeni ali se ne počutimo dobro, je bolje da se rekreaciji izognemo. Če vadbo podaljšamo, moramo podaljšati tudi počitek oziroma dati našemu telesu več časa, da se regenerira. Izjemno pomembno je, da intenzivnost vadbe tudi vedno uvajamo postopno, tudi če se počutimo, da smo sposobni narediti večji preskok pri obremenitvi ali zahtevnosti/intenzivnosti. Za varnost poskrbimo tudi z ustreznimi oblačili in obutvijo ter drugo opremo, ki zagotavlja udobje med vadbo.

Za več energije in preventivo ne pozabite na Magnezij

Pri športnih aktivnostih se magnezij skupaj z ostalimi elektroliti izloča pospešeno s potenjem in urinom, zato se potrebe po njem povečajo tudi do 20 %. Magnezij ima pomembno vlogo pri presnovi glukoze v celicah mišic, zato moramo poskrbeti za dodaten vnos tega pomembnega minerala. Ker tega pogosto ne naredimo (s hrano ga ne zaužijemo dovolj), se pri telesni aktivnosti hitreje utrudimo, kar posledično poveča možnosti za športne poškodbe.

Pomanjkanje magnezija se občuti kot:

  • Telesna in duševna utrujenost, izčrpanost,
  • višji srčni utrip in zadihanost,
  • krči v mišicah, napete in “zategnjene” mišice,
  • trzanje mišic,
  • glavobol in migrena,
  • razdražljivost in zaspanost,
  • slaba regeneracija.

Povečanim potrebam po magneziju lahko zadostite z uporabo prehranskega dopolnila Tri-Magnezijev citrat. Njegova posebnost je, da da so na dve molekuli citrata vezani trije atomi magnezija (razmerje 3:2). V primeru običajnega magnezijevega citrata je to razmerje samo 1:1.


Objavil

Magnezij – kdaj, zakaj, v kakšni obliki?

Magnezij
Magnezij – pomemben mineral, ki ga večini (pre)pogosto primanjkuje

Magnezij je mineral, ki v telesu sodeluje v več sto encimskih procesih. Sodeluje pri sintezi beljakovin, v procesih delitve celic, vpliva na delovanje mišic, tudi srčne mišice, pravilno delovanje živčnega sistema, ter ohranja naše kosti in zobe zdrave in močne.

Pomembno vlogo naj bi imel celo pri normalni tvorbi DNK. V telesu odraslega človeka se nagaja približno do 25g tega esencialnega minerala. Njegove ravni vzdržujemo z uravnoteženo prehrano.

Zakaj je magnezij tako pomemben za naše telo?

Magnezij je potreben za proizvodnjo energije, uravnava celoten živčni in mišični sistem ter krepi odpornost celega telesa. Sodeluje pri več kot 300 biokemičnih reakcijah v telesu, vključno s sintezo beljakovin, pri delovanju mišic in živcev, uravnava vrednost glukoze v krvi ter sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka.

Pomoč pri migrenah in glavobolu

Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki trpijo za migreno, nižje vrednosti magnezija v krvi kot tisti, ki za njo ne trpijo. Pomanjkanje magnezija namreč povzroča pretirano vzdraženost mišičnih in živčnih vlaken. Posledica tega je napetost na področju vratu in hrbta, kar lahko vodi v stresne glavobole.

Obenem prihaja tudi do oženja krvnih žil v možganih, kar je lahko vzrok napadom migrene. Ravno zato je za preprečitev glavobola ter kot preventiva v primeru migren priporočljiva zadostna oskrba našega telesa z magnezijem, mineralno snovjo, ki je pomembna za življenje.

Magnezij in prebava

Ena najbolj razširjenih uporab magnezija je za lajšanje zaprtja – magnezij je aktivna sestavina v različnih odvajalih. Znan tudi po tem, da sprošča mišice, ki so del prebavnega sistema, česar rezultat je boljša prebava. Poleg tega magnezij nevtralizira želodčno kislino. Pomanjkanje magnezija v telesu lahko tako povzroči težave z zaprtjem.

Regeneracija in zaščita pred krči

Z uživanjem z magnezijem bogatih živil boste dosegli sprostitev mišic v telesu oziroma ublažitev bolečine v mišicah. Pomanjkanje magnezija namreč povzroča zakrčenost, različne težave pri gibanju in kopičenje mlečne kisline v mišicah. Posebej ljudje, ki se ukvarjajo s športom, morajo biti zato pozorni na zadostno količino magnezija v organizmu.

Z magnezijem proti osteoporozi

Osteoporoza je naslednja izmed bolezni, ki se ji z zadostnim vnosom magnezija lahko izognete. Mineral ima namreč izjemno velik vpliv na primerno gostoto in zdravje naših kosti. Z uživanjem Blooms magnezijevega citrata, ki je neverjetno bogat z magnezijem, lahko torej močno zmanjšate tveganje za nastanek osteoporoze.

Magnezij je izjemno pomemben tudi za srce

Magnezij je izredno pomemben tudi za ohranjanje zdravega srca. Srce je namreč organ, ki je sestavljen iz najvišjega deleža magnezija. V kombinaciji s kalcijem magnezij poskrbi za uravnavanje krvnega tlaka – na ta način preprečuje hipertenzijo.

Pomanjkanja magnezija lahko namreč privede do nenadzorovanega krčenja mišic, posledica česar je lahko celo srčni napad. Magnezij poleg vseh naštetih prednosti deluje tudi kot elektrolit, ti pa so nujni za prenašanje živčnih dražljajev. Brez elektrolitov naše srce ne more črpati krvi, prav tako pa naši možgani ne morejo normalno opravljati svojih funkcij.

Objavil

Omega 3 – zakaj se jih splača vključiti v prehrano

Omega 3

Omega 3 nenasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v ribjem olju, so za naše telo esencialne. To pomeni, da jih telo samo ne more zgraditi in jih je potrebno pridobivati s prehrano

Zadnja leta se pojavlja vedno več raziskav, ki razkrivajo blagodejne, zdravilne učinke omege 3 na naš organizem. Ravnovesje nenasičenih maščobnih kislin v našem telesu pa je še kako pomembno, saj vpliva na nemoten razvoj in rast. Posebej pomembno vlogo pa igra predvsem pri nemotenem delovanju možganov, oči in živčevja.

Uporaba omega 3

Omega 3 se uporablja pri zdravljenju številnih zdravstvenih težav, vključno s srčnimi boleznimi, depresijo, anksioznostjo, Alzheimerjevo boleznijo, visokim holesterolom, artritisom, diabetesom… 

Zdrave nenasičene maščobne kisline naj bi pomagale tudi pri izgubi in nadzorovanju normalne telesne teže, izboljšujejo plodnost, ohranjajo energijo in pomagajo lažje prebroditi nosečniške težave, hlrati pa koristijo tudi razvoju zarodka in spodbujajo kognitivne sposobnosti. Dokazano je, da naj bi dodajanje omega 3 v prehrano nosečnic zmanjševalo pojav anksioznosti, motenj pozornosti ter impulzivnega vedenja pri malčkih in otrocih.

Nekaj pozitivnih učinkov uživanja Omega 3:

  • Imunski sistem: ribje olje v kombinaciji z antioksidanti krepi imunski sistem.
  • Bolezni srca in ožilja: ribje olje vsebuje protivnetne lastnosti, ki preprečujejo nastanek tovstnih bolezni.
  • Depresija: uživanje ribjega olja zmanjšuje depresivne simptome tudi do 40%.
  • Rak: ribje olje preprečuje nastanek metastaz in zmanjšuje možnost za porast rakastih celic predvsem na prostati, dojkah in debelem črevesju.
  • Sladkorna bolezen: pri sladkornih bolnikih zmanjšuje možnost upada kognitivnih sposobnosti.
  • Alzheimerjeva bolezen: esencialne maščobne kisline so bistvenega pomena za delovanje možganov in lahko upočasnijo upad kognitivnih sposobnosti.
  • Očesne bolezni: ribje olje odpravlja suhost in druge s starostjo povezane bolezni očes, kot je npr. siva mrena.

Pomanjkanje nenasičenih maščobnih kislin povzroča:

  • Pojav prhljaja in redkejših las,
  • srčno obolenje,
  • ekcemi in starostne pege,
  • debelost,
  • matabolični sindrom…

Priporočljivo je dnevno jemanje 1000mg kakovostne omege 3 v kapsulah. Preden se odločimo za nakup, si pridobimo informacije o izvoru, sestavi in kakovosti izdelka, ki mu bomo zaupali. Pozornost pri tem kar vnašamo v svoje telo ni nikoli odveč. Kadar se odločamo za nakup omege 3 v kapsulah najprej preverimo:

  • iz katerega ribjega olja so sestavljene,
  • kje so bile ribe ulovljene,
  • za kakšno koncentracijo ribjega olja gre in
  • kakšno je razmerje med EPA in DHA nenasićenih maščobnih kislinah, ki so ključnega pomena kadar gre za prehransko dopolnilo omega 3 (najboljše je razmerje od 2:1 do 3:1).

Blooms omega 3 kapsule so 1000mg, tri kapsule vsebujejo kar 540mg EPA in 360mg DHA nenasičenih maščobnih kislin. Vsebujejo predvsem lososovo olje, ostali procenti olja pa so pridobljeni iz drugih modrih ribic, ki so pred ulovom prosto plavale v razmeroma še neonesnaženih avstralskih in novozelandskih morjih.

Ulovljene so bile manjše in se zato v svojem življenju še niso imele priložnosti najesti težkih kovin, ki so lahko prisotne v morjih. Dodatno pozitivno lastnost pa predstavlja tudi dejstvo, da se vam po zaužitju Bloomsovih kapsul ne bo neprijetno spahovalo po ribjem olju, četudi jih boste vzeli še pred zajtrkom.

Primerne so tudi za vse alergike, otroke, noseče in doječe mamice, saj ne vsebujejo nobenih konzervansov, aditivov, barvil, sladkorja, glutena, laktoze ali soli.

Vaše telo bo kaj hitro pokazalo kako hvaležno vam je, da ste se odločili v prehrano vključiti zdrave nenasičene maščobne kisline, ki jih samo ne more pridelati!

Objavil

Kurkuma – možganska začimba

Kurkuma

Kaj je kurkuma in zakaj je dobra za naše telo

Kurkuma je aromatična, oranžna začimbnica z Daljnega vzhoda. Včasih je veljalo, da ljudje kurkumo uporabljajo zgolj zaradi lepše barve jedi in boljšega okusa. Vse več ljudi danes uporablja kurkumo predvsem zaradi zdravilnih učinkov ob njeni vključitvi v prehrano.

Poleg tega, da ureja našo prebavo, odpravlja različne vnetne odzive v telesu, spodbuja cirkulacijo vseh telesnih tekočin, so zadnje raziskave avstralskih strokovnjakov odkrile celo, da lahko poveča naše kognitivne sposobnosti in učinkuje kot podpora možganskim celicam, celo v primeru Alzheimerjeve bolezni.

Kurkumin

Kurkuma vsebuje sestavino imenovano kurkumin, ki dokazano zaščiti naša jetra in pomaga žolčniku pri izločanju bilirubina, žolča in holesterola. Hkrati pa spodbuja tudi izločanje zaščitnih snovi trebušne stene. Redno uživanje kurkume naj bi celo izničilo škodljivo delovanje karcinogenov, ki jih zaužijemo s prehrano. Z njo lahko preprečimo tudi napredovanje ateroskleroze, poškodbe krvnih žil, saj naj bi ta začimba ustvarjala tudi oblogo žil.

Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, kalij, ter veliko vlaknin. Glavna učinkovina kurkumina pa je zaščita telesa pred vnetji. Tega se že od nekdaj zavedajo v Indiji in na Kitajskem, kjer so to  dejstvo s pridom izkoriščali v kuhinji in medicini. Nekateri običaji so kurkumo poznali tudi kot prinašalko sreče in jo vključevali v poročne obrede.

Kurkuma
Kurkuma
Kurkuma -  rastlina iz družine ingverjevk
Kurkuma – rastlina iz družine ingverjevk

Nove raziskave o kurkumi – regeneracija možganov

Nove raziskave celo kažejo, da kurkuma vsebuje aromatični turmeron. Le ta aktivira in spodbuja živčne matične celice, da se delijo oziroma množijo. To pa še posebej koristi ljudem po možganski kapi ali ljudem z demenco. Rezultati raziskav so bili neverjetni. Celice, ki so jih znanstveniki dali v snov iz kurkume, so pokazale za 80% več regenerativnih sposobnosti kot pred tem poskusom. Ko se poveča količina matičnih celic pa je mogoče tudi prej okrevati po možganski kapi, saj se možgani na takšen način regenerirajo.

Kurkumin spada pod eno najbolj raziskanih protivnetnih, antioksidativnih sestavin, ki delujejo tudi proti prostim radikalom, upočasnjujejo staranje in napredovanje raznih bolezni.

Po vsem zgoraj opisanem lahko z gotovostjo upravičimo označevanje kurkume kot kraljice zdravja. 

Dobro si je zapomniti, da se kurkuma zelo dobro veže z maščobami in jo je zato tudi najbolje uživati v tej kombinaciji. Vse začimbe sveta pa najbolje delujejo v kombinaciji – tako kurkumin v telesu najbolje opravlja svojo funkcijo v kombinaciji s črnim poprom. V eni kapsuli Bloomsovega kurkumina boste našli popolno mešanico obeh omenjenih začimb, ki sta obdani z gastrorezistentno ovojnico. Zaradi ovojnice je učinkovanje podaljšano in izkoristek za telo največji. 

Objavil

Zakaj so fermentirani izdelki dobri za nas?

Fermentirana hrana

Za fermentirane izdelke bi lahko rekli, da so to izdelki naše prihodnosti. Fermentacija je spontani postopek, kjer naravno prisotne bakterije poskrbijo za razkroj škroba in sladkorja v hrani, pri tem pa se ustvari mlečna kislina. Tako se v živilu ohranijo vsi vitamini in encimi, nastanejo pa tudi dobre bakterije, ki jih imenujemo probiotiki. Postanejo tudi boljše prebavljiva. Torej s fermentiranimi izdelki, ki jim lahko rečemo kar superživila v telo vnašamo dobre bakterije, ki jih nujno potrebujemo za zdrav imunski sistem.

Kaj je fermentacija?

Fermentacija
Fermentacija

Fermentacija je naravni presnovni proces mikrobiološkega sveta, ki sladkor pretvarja v kisline, pline ali alkohol. Človek ta kemijski proces za ohranjanje hrane izkorišča že od neolitika. Fermentacija poskrbi za dodano vrednost osnovnih živil, ki jih fermentiramo. Hrano oživi s kopico dobrih mikroorganizmov ter na ta način nahrani naše telo. Naš prebavni trakt mora prebaviti hrano, ki jo prejme, to pa stori s pomočjo dobrih črevesnih bakterij, ki sprožijo fermentacijo.

Fermentirani izdelki imajo večjo vsebnost vitaminov B ter folne kisline, so bogati z nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in vsebujejo več encimov. Lahko bi rekli, da gre kar za superživila, saj hranila v njih zaradi prisotnosti mikroorganizmov ostajajo “živa”.

Zaradi večje vsebnosti zdravih bakterij so tudi lažje prebavljivi, saj le-te pripomorejo k razgradnji, pomagajo spodbujati prebavo in gibanje blata, ter preprečijo zaprtje. Dobre bakterije preprečujejo naselitev patogenih oz. bolezenskih organizmov, ki povzročajo bolezni.

Fermentacija in prebava

Če v našem telesu nimamo dovolj dobrih črevesnih bakterij in zaradi tega namesto fermentacije steče vretje, je posledica tega upočasnjena oz. zaustavljena prebava. Te težave so lahko tudi posledica prekomerne prehrane ali napačne kombinacije zaužite hrane, tako pri zdravih kot pri bolnih osebah. Na ta način lahko prihaja do kopičenja oblog na črevesju. V kolikor v svoje telo ne vnesemo dovolj vlaknin, lahko pride do motenj v procesu presnove in prebave, na primer:

  • napihnjenost in neprijetni vetrovi,
  • upad mišične moči,
  • slabša zbranost in nizek nivo energije po zaužiti hrani,
  • prekomerno potenje in neprijeten vonj potu,
  • zakisanost telesa,…

S tem ko uživamo več fermentirane hrane, v naše telo vnesemo večjo količino dobrih bakterij, ki pomagajo našemu telesu razgradnjo težko prebavljive hrane, s čimer preprečimo napihnjenost in vetrove.

Fermentirano olje
Fermentirana hrana

Za koga so posebej primerni fermentirani izdelki

Zaradi prisotnosti celotne skupine vitaminov B: B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12, so primerni za skupine ljudi, ki so še posebno izpostavljanju pomanjkanju le-teh. To so vegani, vegetarijanci, noseče in doječe mamice, osebe starejše od 50 let, ljudje s Chronovo boleznijo, celiakijo, ter drugimi boleznimi želodca ali tankega črevesja. S fermentiranimi izdelki v telo vnašamo zdrave bakterije, ki jih nujno potrebujemo za ohranjanje zdravega imunskega sistema.

Fermentacija in probiotiki

Pri procesu fermentacije nastajajo tudi mlečnokislinske bakterije, ki jih bolj poznamo pod izrazom “probiotiki”, ki so že od nekdaj del vsake domače lekarne. Uživanje teh blagodejnih bakterijskih kultur učinkuje protivnetno, po enem mesecu uživanja se ublaži psihična napetost in tako se lažje soočamo tudi z vsakodnevnimi stresnimi situacijami, ki se jim danes takorekoč ni več moč izogniti.

Ravnovesje dobrih in slabih bakterij, ki jih lahko dosežemo le z zadostno količino zaužitih probiotičnih kultur, je pomembno tako za dobro prebavo, izgled, kožo, kot tudi za zdravje možganov, močan imunski sistem, ter presnovo vitaminov in mineralov. V črevesju namreč nastaja več kot 70% celic imunskega sistema, več kot 90% serotonina, ki je boljše poznan kot hormon sreče in ima ključno vlogo pri uravnavanje razpoloženja, usmerjanju pozornosti, vpliva na procese učenja, motivacije in občutek zadovoljstva.

Vir slik: https://www.pexels.com/